Iz našega arhiva – pogovor z glasbeno skupino PecheGlava. Ste vedeli za našo rubriko – Primorski originali? KLIK
Marsikateri radijski poslušalec ali obiskovalec lokalnih koncertov, ki mu je med drugimi glasbenimi zvrstmi všeč tudi »Yu rock«, je na nek način,prisiljen poslušati »uveljavljene« in dodobra zlajnane »Yu rock« hite, ki jih domala že vsak bend skuša servirati po enakem, že dobro preizkušenem receptu. Kot v Vegetini kuhinji, tudi na koncertih poslušalca hitro zadane mononatrijev glutaminat iz te tipične začimbe, ki ima vlogo ojačevalca okusa in ima zato vsaka jed, ki je pripravljena s tem dodatkom, enak okus. Poslanstvo ojačevalca okusa, v glasbenem smislu, pri nas marljivo opravljajo nekatere komercijalne radijske postaje,za lase privlečene TV oddaje, organizatorji dogodkov in še nekateri drugi akterji… Ampak o tem raje kdaj drugič… Je v začetku pogovora dodobra kritičen Robert Čančar, pevec in tekstopisec skupine “PecheGlava”.
Kako bi na kratko opisali skupino PecheGlava?
Smo obalna skupina PecheGlava. Največ nastopov smo do sedaj imeli prav na obali. Življenje je tako naneslo, da so se člani zaradi službenih obveznosti, kasneje razkropili po ostalih krajih Slovenije in smo morda zato manj »obalni«, z izjemo kitarista Maurizia, ki se ne pusti iztrgati iz domačega Kopra (smeh). Ustvarjamo avtorsko glasbo, ki spominja na rock bivše skupne države s to razliko, da ji dodajamo modernejše prvine. Poslušalcu tako želimo vzbuditi nostalgijo in ga hkrati popeljati v današnji čas. Besedila so tako ljubezenska, kot družbeno – politična. Priredbe, ki jih tudi izvajamo, so predelane na način, da se odmikajo od prvotne izvedbe in po navadi z našim vložkom zvenijo bolj energično. Skupino sestavljamo:
Robert Čančar- vokal, Ado Krpan – bobni in vokal, Žiga Jelen – bas kitara, Vasja Jelen – kitara, Maurizio Pellizer – kitara
Rekli ste, da ustvarjate avtorsko glasbo. Kdo je pisec besedil? Od kje navdih zanje?
Besedila pišem sam. Nekaj jih je bilo napisanih že pred sestavo skupine. Navdih največkrat črpam iz tragikomičnih situacij naše družbe, saj človek ne more ostati ravnodušen ob vsem šmornu, ki se kuha okrog nas. Pa naj bo to ljubezen, politika ali le notranji nemir. Vse to sodi na papir.
Kako je vaša avtorska glasba sprejeta?
Poslušalci oz. gledalci so zelo različni. Prvi cenijo avtorsko delo in ti po končanem koncertu z veseljem stisnejo roko ter izrečejo »Ej, stari…Full ste dobri !!« Drugi raje čakajo na kakšno sfrizirano priredbo, ki jim požene kri po žilah. Tudi organizatorji so razdeljeni med tiste, ki stavijo na preverjeno možnost in ponujajo priložnost le peščici bendom, ki igrajo »šagra« glasbo, drugi pa podpirajo lastno ustvarjalnost. Slednji nas raje gostijo.
Ali se z drugimi obalnimi ali skupinami, ki delujejo po vsej državi podpirate? Obstaja med vami neko rivalstvo?
Seveda se podpiramo. Najbolj vneti obiskovalci koncertov smo ravno glasbeniki. V naši skupini smo bolj nagnjeni obiskovanju izvajalcev z avtorsko glasbo.Radi si ogledamo koncert pa naj bo v majhnem baru ali na velikem odru.S tem tudi drug drugega bolje spoznavamo,podajamo kritike in izmenjujemo izkušnje.Pa še več ljudi je pod odrom(smeh).Veliko skupin si tudi deli kakega člana.Osebno ne čutim nobenega rivalstva.Rivalstvo se bolj čuti pri organizatorjih dogodkov.
V zadnjem času se na prizoriščih vedno bolj uvaja vstopnina.Kaj pravite na to?
Vstopnino podpiram in jo tudi sam plačujem,kakor tudi vsi člani v bendu.Oni toliko bolj saj so vsak vikend na kakšnem dogodku(smeh). Nič na tem svetu ni zastojn in ne razumem zakaj je nekaterim samoumevno, da je glasbenik zastojn. Poleg tega ima organizator dogodka stroške in določen riziko. Vstopnina za razumno ceno in,če dobi obiskovalec še kakšno konzumacijo je kompromisna rešitev. Z vstopnino tudi dvigujemo raven kvalitete dogodkov.
Vrnimo s k PecheGlavi. Kdaj lahko pričakujemo vaš CD.Kakšni so pogledi za naprej?
CD oziroma zbirka 13 komadov je v pripravi.Projekt gre počasi proti koncu.Kdaj bo končan pa tako nerad napovedujem, ker sem še vsakič z napovedjo brcnil v temo(smeh).Morda je kriva ravno trinajstica(smeh).Kar se tiče prihodnosti pa si želimo več velikih odrov.V skupini se dobro razumemo in dopolnjujemo. Želimo si,da bi na plakatih končno nekdo pravilno napisal naše ime(smeh) in,da bi PecheGlava še dolgo živela saj nam je vsem v veselje biti član tega posrečenega tima.
Morda še kakšna beseda za konec? Sporočilo?
Pozval bi vse zasvojence s pametnimi telefoni in seveda Facebook-om,da kakšen dan ali vsaj kakšno uro v tednu odmaknejo pogled z ekrana,ki jim je spremenil življenje in obiščejo kakšen kulturni dogodek.Ni nujno,da je to koncert.Ljudje se med seboj sploh več ne poznajo,ne družijo in kljub temu,da imajo tisoče prijateljev na družbenem omrežju, so še vedno osamljeni. Ni čudno, da je obisk kulturnih dogodkov klavrn. Opažam, da tudi, ko sedijo skupaj na kavi, jim pogled kuka na telefon. Sogovornika sploh ne poslušajo. Ne poslušajo nobenega. Kako lahko potem pričakujemo, da bodo poslušali nas, glasbenike, naša sporočila in pozive?
